Alma Lata, mati 20-letne Claudie, ki je umrla v železniški nesreči v Tempiju, je javno izrazila nasprotovanje morebitni ustanovitvi politične stranke pod vodstvom Marie Karystianou. Lata je poudarila, da mora prioriteta ostati iskanje pravice za žrtve prek sodnega sistema in ne prek političnega udejstvovanja. Po njenih besedah bi politična pot lahko razvodenila prizadevanja družin in omogočila tretjim osebam, da izkoristijo tragedijo za lastne interese. Izpostavila je žalostno dejstvo, da skoraj tri leta po katastrofi nihče od odgovornih še vedno ni v zaporu. Lata verjame, da se morajo starši boriti v sodnih dvoranah, da bi upravičili spomin na svoje otroke. Njene izjave odražajo strah pred politizacijo tragedije, ki bi lahko zasenčila ključna vprašanja o varnosti na železnicah in odgovornosti pristojnih. Napetosti med družinami žrtev so se pojavile v času, ko javnost v Grčiji še vedno pozorno spremlja preiskavo nesreče. Karystianou, ki je postala obraz gibanja za pravico žrtev, se s kritikami nekaterih drugih staršev spopada zaradi namigovanj o vstopu v politiko, kar vnaša razkol v skupno prizadevanje za kaznovanje odgovornih za najhujšo železniško nesrečo v zgodovini države.

Maria Karistianu, predsednica združenja svojcev žrtev železniške nesreče v Tempih, je napovedala ustanovitev lastne politične stranke, s katero namerava sodelovati na prihodnjih parlamentarnih volitvah. V nastopu na televiziji ANT1 je poudarila, da z objavo uradnega programa in imen članov ne hiti, saj želi javnosti predstaviti celovit in dodelan politični načrt. Karistianujeva je postala vidna javna osebnost po tragediji, v kateri je izgubila hčerko, in se od takrat bori za pravno odgovornost vpletenih. Na njene napovedi se je kritično odzval tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis. Poudaril je, da se vlada ne more vsebinsko opredeljevati do stranke, ki še nima konkretnih stališč in osebja, hkrati pa je opozoril na pretekle izkušnje z novimi političnimi gibanji. Marinakis je ob tem izpostavil primer iz leta 2015, ko je po njegovih besedah eksperimentiranje z neizkušenimi političnimi silami državo stalo približno 120 milijard evrov. Napoved ustanovitve stranke je sprožila mešane odzive tudi znotraj skupnosti svojcev žrtev. Medtem ko Karistianujeva trdi, da je politična aktivacija nujna za dosego pravice in sistemskih sprememb, so nekateri starši žrtev izrazili nestrinjanje s politizacijo tragedije. Vladna stran po drugi strani vztraja pri ločevanju pietete do žrtev od dnevne politike, kar nakazuje na zaostritev retorike pred prihajajočim volilnim obdobjem.